Aleš Makovac

Vsebina

1. Te Deum
2. Tibi omnes angeli
3. Te gloriosus
4. Te ergo quaesumus
5. Salvum fac populum
6. Per singulos Dies
7. Fiat misericordia

1. Te Deum

Prvi stavek je preprosta hvalnica, ki odpre vrata v nadaljevanje kantate. Posamezni vzkliki so motivično vezani na prve tri tone gregorijanskega napeva “Te Deum laudamus”.

2. Tibi omnes angeli

Veselje in odrešeno stanje angelov predstavi solistka s preprosto temo v trodobnem metrumu. Zbor samo komentira njeno tematiko in ustvarja vzdušje v angelskem zboru. Vse skupaj se prelije v Izaijevo hvalnico: Svet, Svet, Svet…

3. Te gloriosus

Ta stavek je slovesna hvalnica, ki predstavlja vrh slavospeva Bogu. Slovesni vzkliki si sledijo kot pri litanijah, le v nekoliko bolj slovesnem načinu. Glasba se umiri ob misli: »Ti se nisi branil učlovečenja…« in naslika učlovečenje z mehkimi pevskimi linijami, ki se spuščajo nenehno navzdol. Za kratek čas glasba naslika boj z želom smrti ter se nato preko koralnega vložka prelije v notranjo umirjenost avtorja, ki se veseli Gospodovega končnega prihoda.

4. Te ergo quaesumus

Solistični stavek je prošnja, da bi se Bog približal nam, njegovim služabnikom. Obenem se spominjamo da nas je odrešil s krvjo, zato se glasba preko srhljivega prehoda odrešitve prelije v željo, da bi bili prišteti svetim v večni slavi.

5. Salvum fac populum

Prošnja za rešitev ljudstva je uglasbena kot fuga, stara baročna glasbena oblika. Polifonija v tem primeru predstavlja neusklajenost ljudstva, ki je enoten le v prošnji »Reši, reši…«. Končno stanje odrešenja predstavlja preprosta melodija.

6. Per singulos dies

Vesela poskočnica slika sicer raztreseno božje ljudstvo, ki pa z veseljem slavi Njegovo ime v vseh časih. V tem delu je resnično v ospredju veselje, ki pa se proti koncu s koralnim spevom prelije v prošnjo za usmiljenje. Tudi ta značilnost je lastna nam ljudem, ki smo nenehni popotniki in iskalci sreče.

7. Fiat misericordia

Posebno v letu usmiljenja, ki je tudi leto nastanka pričujoče kompozicije, se intenzivno zavedamo pomena neizključujočega božjega usmiljenja. Usmiljenje je izjemna božja lastnost, ki odrešilno vpliva na človekovo bivanje. Zato je beseda usmiljenje “misericordia” v tem stavku predstavljena z blagodejno melodijo. Solistka in zbor si temo podajata na način odpeva. Delo zaokroži ponovitev veselih vzklikov »Te Deum« iz začetka kantate.